Zdaj govori študentka petega letnika medicine

»Ko sem bila po rentgenskem slikanju pljuč z nujno napotnico poslana v UKC Ljubljana, so mi tam na koncu dneva povedali, da bom ostala v bolnici, ker imajo močan sum na limfom.«

»Predvsem postaneš bolj dovzeten za razumevanje lastne minljivosti. Včasih je to zavedanje težko in odpira mnogo vprašanj: Je moje življenje zdaj krajše? Je moje telo samomorilno? Kaj naj s tem telesom?«

»Ob vsem tem zavedanju postanemo notranje močnejši, ker že pred zdravljenjem nastopi jasna odločitev - ja, hočem živeti - in ta odločitev v tebi prebudi preživetveni nagon.«

»Zdravljenje je obsegalo 6-dnevno kemo-imunoterapijo na vsakih 14 dni.«

»Poznam in razumem bolečino, zato razumem ljudi, ki jo prestajajo - raven empatije se zagotovo poveča.«

»Ne bi rekla, da sem začela bolj zdravo živeti (v nekaterih pogledih zagotovo), verjetno pa sem začela živeti bolj polno.«

»Na sekundarni ravni je obtok pacientov zelo velik, zato ne spoznaš celotne slike pacienta. Pri družinski medicini pa človeka spoznaš in ga obravnavaš skozi daljše obdobje.«